Mogočni opazovalci

Časa na izvoz, ko se takole vozim v službo po avtocesti Zagreb-Slavonski Brod. Pogled se mi ustavi na tehle mogočnih opazovalcih. Polno jih je. A smo jim res tako zanimivi, šibajoč po neskončni ravnini - prehitri, da bi lahko bili njihov plen? Hm, mogoče pa ne gledajo nas ...

Vnema pa taka

Vsakič znova me preseneti in navduši, kako se otroci "grebejo", kdo bo brisal tablo. In če sem slučajno pozabila, komu sem prejšnjo uro obljubila (mogoče mi je pa opravičiti, ker med našimi srečanji vseeno mine en teden :)), je ni hujše zamere in potem me zasipajo: Ampak on jo je že prejšnjič ...  ali pa On je vedno briše ... Pa obračuni med njimi ... Potem pa jim resno obljubim, da naslednjič pa res ne bom pozabila. No, včasih res ne, včasih pa še vedno, za razliko od otrok, ki NIKOLI, ampak res NIKOLI. A da se razumemo, take krivice se dogajajo res le pri najmanjših, malo starejšim se to, da pozabim, kdo je na vrsti za brisanje table, pač ne zdi krivica.

Če preberem v latinici ...

... se nasmejim vedno znova :)

Namesto ptic zbudi me motor ...

Spet sem tu - v veliko živahnejšem utripu, kot sem ga vajena v Sloveniji. In verzi iz naslova bi se lahko glasili tudi Namesto ptic me sredi noči budijo nabijanje glasbe, glasni pogovori pod blokom, ob večerih pa me v posteljo v teh dneh pospremijo bučna spremljanja košarkarskih tekem na EP. No, so pa jutra zato bolj mirna ...

Kaj pa kaj vonji? Lipe so odcvetele, pri spodnjih sosedih pa že dva dni vlagajo kisle kumarice :)
Pa vidno polje? Tudi tu je vročina, ki seveda razgalja, ja! 

In učenci? Ti me pa še vedno "oduševljajo". Zdaj se pripravljamo na obisk slovenskih učencev in nastop na Smotri - srečanju vseh nacionalnih manjšin v republiki Srbski konec septembra.

Začetek torej obetaven v vseh pogledih (beri čutih).

Pa smo zaključili

Sem jo kar malo vzljubila, tole mojo Banjaluko, v tem letu: mestni utrip, balkanska odprtost, ogromno kulturne ponudbe, prijetni ljudje, ki so me malček spuščali v svoje svetove in mi jih odpirali ... Pa seveda moja slovenščina ter ljubezen do nje in Slovenije - vse to sem lahko vsakič znova uresničevala pri svojem delu z učenci - od najmlajših z igricami Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, takšnimi in drugačnimi izševankami do najstarejših, ki so me spravljali v zadrego, na primer zakaj se ne reče delam pri ministrtvu, če delam pri notarju, zakaj se reče bolan in ne bolen, če pa so vsi naši pridevniki na -en ...
Torej na svidenje jeseni ...

Banjaluka

Doboj

Prijedor

Lipa, lipari, lipanj ...

Banjaluka te dni diši po lipi, ne diši, buhti po lipinem vonju. Na vsakem koraku vonj po lipi ... Ja, lipa je značilna za Banjaluko vasj tako kot kostanj. In kdo so lipari? Policaji, ki so sploh včasih stali ob lipah in "hvatali" prekrškarje. Lipanj pa hrvaško oz. staroslovansko ime za mesec junij. Ima neka tajna veza, ima ...

Joj, ta jezik je tako smešen, zanimiv ...

Fascinantno, fascinantno - vedno znova ...


Bučen aplavz - poznate, ne? Od kod bučen? Iz buke - srbske besede za hrup. Oni jo še imajo, mi pa ne več, imamo pa še bučen :).


Kako je smešno, ko mi tile moji Slovenci govorijo o dobrem domačinu. Kontekst: "Vaše društvo je pa pravi domačin." Domačin? Ja - spet interferenca, to je namreč srbska beseda za gostitelja. No, v slovenščini pa je nekaj čisto drugega. :)


"Utrujena sem, ker sem včeraj malo spila." Besede ene prijateljice od tu. Jaz pa - hm, spila?! Aja, SPALA! In vem zakaj, ker preteklik tvori iz sedanjiške oblike spim. Še bolj smešno pa je, ko rečejo: bom grela ... Mislim, da je to podobno tudi pri otrocih, da deležnik tvorijo iz sedanjiške oblike. Naša Lučka tudi reče: Bom vzamela. :)


Primer kućni ljubimec: ena učenka mi je zadnjič rekla: "vsako jutro peljem hišnega ljubimca na sprehod ..." Jaz pa v smeh, kam gredo ti časi, da se ljubimce sprehaja ... V mislih pa je imela seveda hišnega ljubljenčka.


Evo, tale reklama pa mi je kot Slovenki tudi za nasmeh privabit na usta.