Sem jo kar malo vzljubila, tole mojo Banjaluko, v tem letu: mestni utrip, balkanska odprtost, ogromno kulturne ponudbe, prijetni ljudje, ki so me malček spuščali v svoje svetove in mi jih odpirali ... Pa seveda moja slovenščina ter ljubezen do nje in Slovenije - vse to sem lahko vsakič znova uresničevala pri svojem delu z učenci - od najmlajših z igricami Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, takšnimi in drugačnimi izševankami do najstarejših, ki so me spravljali v zadrego, na primer zakaj se ne reče delam pri ministrtvu, če delam pri notarju, zakaj se reče bolan in ne bolen, če pa so vsi naši pridevniki na -en ...
Torej na svidenje jeseni ...
Torej na svidenje jeseni ...
Banjaluka
Doboj
Prijedor
Ni komentarjev:
Objavite komentar