Vsakič znova me preseneti in navduši, kako se otroci "grebejo", kdo bo brisal tablo. In če sem slučajno pozabila, komu sem prejšnjo uro obljubila (mogoče mi je pa opravičiti, ker med našimi srečanji vseeno mine en teden :)), je ni hujše zamere in potem me zasipajo: Ampak on jo je že prejšnjič ... ali pa On je vedno briše ... Pa obračuni med njimi ... Potem pa jim resno obljubim, da naslednjič pa res ne bom pozabila. No, včasih res ne, včasih pa še vedno, za razliko od otrok, ki NIKOLI, ampak res NIKOLI. A da se razumemo, take krivice se dogajajo res le pri najmanjših, malo starejšim se to, da pozabim, kdo je na vrsti za brisanje table, pač ne zdi krivica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar