Zaradi nizkih temperatur in snega ...

... so ta teden redne šole zaprte ... a dopolnilni pouk slovenščine BO - tokrat glasbeno obarvan!!!

Večne resnice

V roke sem dobila knjigeo Slavka Pregla ... Navdušena sem nad njegovimi basnimi in besednimi igrarijami ...

UPOR IN ODMOR
Srna, srnjak in jak so se pogovarjali za ograjo živalskega vrta.
"Sem za upor," je rekel jak.
"Hm, dobili bomo dodatni pripor," je menil srnjak in pokazal odpor.
"Kaj ta ograda ni največji zapor?" je vprašala srna.
Takrat jim je paznik prinesel sveže hrane.
"Krasno, odmor!" je vzkliknil srnjak in dodal:
"Saj ne, da me odločnost jenja zaradi slastnega zelenja. Kaj, ko bi še pretehtali vsa naša mnenja?"

(Če bi in če ne bi, str. 14)



VEČNA ZGODBA
"Z velikim veseljem sporočam, da sam pravkar izumila toplo vodo," je z govorniškega odra vzklikinila oblast.
Takoj jo je pozdravil z gromozanski aplavz.
"Neumnost," je med zobni siknila zdrava pamet. "Toplo vodo poznamo že od nekdaj."
"Nikar se ne vznemirjaj," je ravnodušno zašepetala modrost. "Še velikokrat jo bodo izumili."

(Sladke denarnice, 31)



ZNANE SLADKOSTI
Črni pujsi so glasno cmokali in se basali s hrano.
"Hej!" je zakrulil rožnati pujs, ki ga nikakor niso spustili k pojedini. "Prej ste obljubljali, da bo za vse dovolj!"
"Lahko, da smo kaj takega rekli," je s polnimi usti momljal črni pujs in dvignil rilec." Ampak, to je bilo takrat, ko smo se še rinili h koritu!"

(Petelin na gnoju, str. 27)

Za kulturni praznik bomo spet peli

V tridnevni delavnici (od četrtka, 9. 2., zvečer pa do sobote, 11. 2., popoldne) bomo peli skupaj z
Matejo Gorjup in Samom Kutinom,

ki takole pišeta v svoji predstavitvi:

"V glasbenem popotovanju skupaj z otroki ustvarjava in predstavljava čaroben svet ljudskih pesmi naših dedov in babic. Pojeva otroške ljudske pesmi iz naših krajev in jih spremljava na instrumente iz raznih dežel. Od afriških (kalimba, gongoma, n'goni, balafon, bendir, kalabaši - buče na vodi …), prek avstralskega didgeridooja, indijskih instrumentov (sarangi, tampura, khamak …) do slovanskih (koncovka, bisernica in srednjeveško glasbilo hurdy gurdy) pa tudi slovenskih (lončeni bas, okarina in drumlja).

Uporabljava  tudi različna zvočila (zvončki, raglja, majhne činele, ropotulje, preproste piščali, doma izdelani kazuji in duholovci ter litofon iz marmornih plošč…), ki otroke neposredno, s prvoosebno izkušnjo, vključujejo v glasbeno ustvarjanje. Nastopajoča spodbujava zavest medkulturnega dialoga in prispevava k ohranjanju kulturne dediščine."

Vir: osebni arhiv Mateje in Sama

Skupaj z njima bodo imeli učenci dopolnilnega pouka slovenščine na društvu v soboto, 11. 2., ob 17. uri tudi kratek nastop.

V soboto zvečer pa bomo ob 20. uri v gledališču Jazavac

lahko prisluhnili še skupini

Horda grdih,

ki pa o sebi piše takole:

"Zasedbo Horda grdih sestavlja pet godcev in pevcev, ki preigravajo ljudske pesmi, pri čemer si jemljejo svobodo lastne interpretacije in uglasbitve. Pesmi spremljajo na ljudske inštrumente, ki pa imajo pogosto drugačen izvor od pesmi samih. Tako nabor pesmi iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bolgarije, Srbije, Grčije in Afganistana spremljajo na makedonske gajde, madžarski hurdy gurdy, indijsko dotaro, tamburico, domačo kopijo etiopske begene, maroški bendir, tarabuko, ... Člani skupine so se kalili v raznolikih glasbenih kontekstih in zasedbah (Tantadruj, Salamandra salamandra, Kraški solisti, Karavana iluzij, Bržjast, pevski zbor Cantica cantorum). Lani so pri samozaložbi Čadrg records izdali zgoščenko Hurdy gurdy, ki večinoma izhaja iz improvizacije v duetih. Po manj kot letu dni skupnega ustvarjanja in koncertiranja, nam predstavljajo prvi album z ducatom starih, a sveže uglasbenih ljudskih pesmi - Tod in ondod."

Člani: Mateja Gorjup - glas, Brigita Marko - tamburin, glas, Andrej Fon - gajde (dude), bendir, dotara, zvočila, glas Tadej Čauševič -bendir, darabuka, tamburica, zvočila, glas Samo Kutin - hurdy gurdy, tamburica, bendir, begena, zvočila, glas

Vir: arhiv Horde grdih

Koliko kav je dvakrat kava?

Na poti v službo večkrat poberem kakšnega štoparja - zanimivi pripovedovalci so, a tale danes me je z dvema izjavama prav nasmejal. Pripovedoval mi je, da dela v Sloveniji  (joj, če moja srbščina zveni tako grozno kot njegova slovenščina, bože sačuvaj!), jaz pa seveda kmalu, kje se ima priložnost učiti slovenščino, in je povedal, da na delu ne, ker dela s samimi Bosanci. Potem pa jaz malo zagodrnjam, kje so pa kakšni Slovenci, on pa: Na zavodu za zaposlovanje (Hm, no coment!).

Potem pa je nadaljeval, da se s slovenščino srečuje v kafičih, anekdota z začetka pa je bila ta, da je misleč, da se reča produženi kava dvakrat kava, enkrat naročil kavo s temi besedami in je seveda dobil dve, potem pa se je nekako izmotal, da drug nije došao :).

Spoznati ali začutiti nekaj, kar je zunaj naših izkušenj

Energična, živahna, strastna pripovedovalka, z globoko vero v to, kar počne in oznanja. Prepričala me je - ne da bi to sploh bil njen namen ... Magistrica Tilka Jamnik! 


Branje kot vstopanje v svetove, ki so zunaj naših izkušenj, zunanj našega znanja - in to nas pri dobri literaturi nagovori. Poleg tega pa branje kot dajanje sebe drugemu - gledano čisto fiziološko - oblikovanje glasu znotraj sebe, pošiljanje le-njega preko valov do drugega in sprejemanje te energije na drugi stani.

Fascinantno, a ne? S tema mislima lahko povzamem druženje z njo v začetku tega tedna, ko je z zanosom in vero na bralnih srečanjih širila ljubezen do branja med učenci slovenščine, njihovimi starši in znanci v Prijedoru in Banjaluki.

Gospa Tilka Jamnik pri branju Drobtinic

Sestri pri branju

Oče in hči pri branju

Teta in nečakinja pri branju

Mama in sin pri branju

Prijateljici pri branju

Znanki pri branju - sožitje mladih in starejših

Ko ne beremo, poziramo ...

Mogočni opazovalci

Časa na izvoz, ko se takole vozim v službo po avtocesti Zagreb-Slavonski Brod. Pogled se mi ustavi na tehle mogočnih opazovalcih. Polno jih je. A smo jim res tako zanimivi, šibajoč po neskončni ravnini - prehitri, da bi lahko bili njihov plen? Hm, mogoče pa ne gledajo nas ...

Vnema pa taka

Vsakič znova me preseneti in navduši, kako se otroci "grebejo", kdo bo brisal tablo. In če sem slučajno pozabila, komu sem prejšnjo uro obljubila (mogoče mi je pa opravičiti, ker med našimi srečanji vseeno mine en teden :)), je ni hujše zamere in potem me zasipajo: Ampak on jo je že prejšnjič ...  ali pa On je vedno briše ... Pa obračuni med njimi ... Potem pa jim resno obljubim, da naslednjič pa res ne bom pozabila. No, včasih res ne, včasih pa še vedno, za razliko od otrok, ki NIKOLI, ampak res NIKOLI. A da se razumemo, take krivice se dogajajo res le pri najmanjših, malo starejšim se to, da pozabim, kdo je na vrsti za brisanje table, pač ne zdi krivica.