Sem jo kar malo vzljubila, tole mojo Banjaluko, v tem letu: mestni utrip, balkanska odprtost, ogromno kulturne ponudbe, prijetni ljudje, ki so me malček spuščali v svoje svetove in mi jih odpirali ... Pa seveda moja slovenščina ter ljubezen do nje in Slovenije - vse to sem lahko vsakič znova uresničevala pri svojem delu z učenci - od najmlajših z igricami Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, takšnimi in drugačnimi izševankami do najstarejših, ki so me spravljali v zadrego, na primer zakaj se ne reče delam pri ministrtvu, če delam pri notarju, zakaj se reče bolan in ne bolen, če pa so vsi naši pridevniki na -en ...
Torej na svidenje jeseni ...
Banjaluka
Doboj
Prijedor
Banjaluka te dni diši po lipi, ne diši, buhti po lipinem vonju. Na vsakem koraku vonj po lipi ... Ja, lipa je značilna za Banjaluko vasj tako kot kostanj. In kdo so lipari? Policaji, ki so sploh včasih stali ob lipah in "hvatali" prekrškarje. Lipanj pa hrvaško oz. staroslovansko ime za mesec junij. Ima neka tajna veza, ima ...
Fascinantno, fascinantno - vedno znova ...
Bučen aplavz - poznate, ne? Od kod bučen? Iz buke - srbske besede za hrup. Oni jo še imajo, mi pa ne več, imamo pa še bučen :).
Kako je smešno, ko mi tile moji Slovenci govorijo o dobrem domačinu. Kontekst: "Vaše društvo je pa pravi domačin." Domačin? Ja - spet interferenca, to je namreč srbska beseda za gostitelja. No, v slovenščini pa je nekaj čisto drugega. :)
"Utrujena sem, ker sem včeraj malo spila." Besede ene prijateljice od tu. Jaz pa - hm, spila?! Aja, SPALA! In vem zakaj, ker preteklik tvori iz sedanjiške oblike spim. Še bolj smešno pa je, ko rečejo: bom grela ... Mislim, da je to podobno tudi pri otrocih, da deležnik tvorijo iz sedanjiške oblike. Naša Lučka tudi reče: Bom vzamela. :)
Primer kućni ljubimec: ena učenka mi je zadnjič rekla: "vsako jutro peljem hišnega ljubimca na sprehod ..." Jaz pa v smeh, kam gredo ti časi, da se ljubimce sprehaja ... V mislih pa je imela seveda hišnega ljubljenčka.
Evo, tale reklama pa mi je kot Slovenki tudi za nasmeh privabit na usta.
