Od daleč za blizu: Povodni mož se na poti v Beograd ustavil ... v Banjaluki

"Pa ni blizu, ni blizu do bele Turčije, kjer v Donava bistra se Sava izlije ... " Tale verz, ki ga je takega naredil naš Povodni mož Metod, je postal kar moto gostovanja Kresnic v Banjaluki. Kamorkoli se je mudilo, je nastopil verz s tem pa ... In mudilo se je ves čas, ker je bil urnik zelo natrpan. Pa kljub temu smo se imeli zelo lepo. Resnično smo vsi uživali v glasbeno-dramski uprizoritvi Povodni mož - tako nastopajoči kot obiskovalci, ki se jih nabralo presenetljivo veliko. Ne glede na to, da jih veliko ni razumelo vsake besede, ne dvomim, da smo uspeli med vse poslušalce ponesti lepoto univerzalnega jezika - glasbe, pri čemer moram izpostaviti našo Tino, ki je tako občuteno pela Prešernove najlepše pesmi (ob pesmi O, Vrba se je milo storilo marsikomu v dvorani, če katera pesem, potem namreč ta, predstavi občutenje človeka ob odhodu iz domačega kraja in veliko jih je bilo v dvorani, ki so temo te pesmi seveda občutili na lastni koži ...).
Spremljevalni program pa tudi pester - zabavno-resen bi rekla: od zabave do ni važno katerih ur v klubu Mystique, kjer sta nas navdušila kitarista z odličnimi priredbami za nas bolj ali manj znanih (predvsem jugo) melodij, do ogleda mesta in samostana Marije Zvezde naslednji dan, kjer se nam je pridružil tudi konzul Aladar Belec. Seveda pa vse to v zelo prijaznem gostiteljskem objemu članov društva Slovencev Triglav.

Manca Čujež je o tem dogodku nekaj napisala tudi za siol, meni pa spet blagohotno posodila fotografije za objavo na blogu (vse z resnega dela (nastopa in iz samostana) so njene, z zabavnega dela pa Nušine - itak:), vsaj z ogleda mesta pa tudi avtorske).
Manč in Nuš, hvala za dovoljenje za objavo.