Pa smo jih končno postavili na ogled ... 15. februarja ... Ideja je dolgo zorela, uresničevanje tudi, a zdaj sem zadovoljna. Vse sem že napisala v uvodu kataloga, zato ga tule samo dodajam:
Na urah slovenščine nekaj časa vedno namenimo tudi Sloveniji. Pa sem v skupini izpopolnjevalcev nekega dne ugotovila, da o domovini svojih prednikov že zelo veliko vedo. In ko smo prišli na pogovor o Ljubljani, so informacije iz njih kar vrele in vse ljubljanske znamenitosti so naenkrat imele vzporednice tudi z banjaluškimi. Tako se je rodila ideja, da bi na ogled postavili fotografije vseh teh znamenitosti – samo tako malo pri pouku … In ker je ideja zorela vse do slovenskega kulturnega praznika, sem si rekla, zakaj otvoritev te razstave ne bi bila osrednji dogodek praznovanja Prešernovega praznika na Društvu Slovencev Triglav. Niso kultura le Prešeren in njegove pesmi, kultura je vse, kar nas povezuje v zgodovini, umetnosti, kar v nas budi občutek za lepo – torej tudi ljubljanske in banjaluške znamenitosti. Akcija je tako stekla. Turizem Ljubljana in Turistička organizacija grada Banjaluka sta nam priskočila na pomoč s fotografijami. Večino zadanih znamenitosti so v svojem arhivu imeli in so nam jih tudi radodarno ponudili, manjkajoče pa sem fotografirala sama oz. jih je moja prijateljica M. Čujež.
Predstavljene so znamenitosti, ki smo jih z učenci videli kot možne za vzporejanje in primerjanje, zaradi namena ali vsebine. Tako so izostale tudi kakšne znamenitosti, ki bi bile vredne prostora v katalogu, a ker v katerem od mest nismo našli vzporednice, znamenitosti nismo vključili. Tako smo krivico naredili vsaj še tem ljubljanskim znamenitostim: Robbovemu vodnjaku, Nebotičniku, Ljubljanski operi, Slovenski filharmoniji, Narodni galeriji, Narodnemu muzeju, Križankam, in tem banjaluškim: džamiji Ferhadija, Muzeju RS, cerkvi Svete Trojice – pa še kateri, a naj te ostanejo za drugo priložnost.
Vzporednice ljubljanskih in banjaluških znamenitosti so večinoma jasne že na prvi pogled – na primer Ljubljanski grad, Tvrđava Kastel – gradova, ki sta svojo obrambno vlogo sicer že zdavnaj izgubila, a s svojimi debelimi zidovi in strateško lego še vedno zgovorno govorita o davnih časih. Pri kateri od drugih znamenitosti pa vzporejanje zahteva malo več poglobljenosti – na primer Mesarski most in Safikadin grob – eden popolnoma nov, drugi star in na prvi pogled zapuščen, popolnoma različnih namenov, oblik , a sporočilo, ki ga prinašata je isto: ljubezen in vera vanjo.
O vseh bolj ali manj jasnih vzporednicah boste lahko brali tudi katalogu v elektronski obliki. Takrat lepo povabljeni, da ga prelistate in z njegovo pomočjo vstopite v lepote teh dveh mest – v PODOBE DVEH MEST, ne zaradi konkretnih informacij, teh v katalogu ne boste našli, dobite jih namreč na vsakem koraku, katalog naj vam bo spodbuda, da te znamenitosti vedno znova obiščete ali se ob njih le ustavite.
Foto: Maja Tomašević
Foto: Maja Tomašević
Nekaj si lahko preberete tudi na strani Društva Slovencev Triglav. Za konec pa najpomembnejše: Zahvaljujem se društvu, da je podprlo mojo idejo, predsednici društva Mariji Grbić, da je mojo idejo dopolnila s katalogom o razstavi, Stanku in Aleksandri pa pomoč pri postavitvi razstavi, in seveda svojim učencem, ki so te znamenitosti predstavili.
Veliko utrinkov si lahko ogledate v galeriji, ki jo je, kot vedno, odlično uredila Manca, moja osebna fotografinja na tem izletu, kot sem jo poimenovala, saj sem se ob številnih nastavljanjih Mančinemu objektivu na trenutke počutila kot filmska zvezda. 
