Svoje Slovence sem tokrat povabila v pokrajino in narečje, ki je tudi v slovenskem prostoru nekako najbolj odmaknjeno in zaradi tega odeto v mnogo idealiziranih, mistificiranih podob ... Petelinji zajtrk - ni se jim svitalo, kaj bi to bil "petlov doručak", no, na koncu je bilo jasno.
Približno 15 nas je bilo. Film jim je bil všeč, čeprav vem, da ga niso mogli v tej narečni odmaknjenosti popolnoma zaobjeti, so bile pa nekaterim gotovo blizu Gajaševe jugonostalgične reprize, vsem pa najbrž sporočilo o ljubezeni in "zdravi kmečki pameti", ki za pedofilijo in posilstvo ne najde opravičila in ki ne dovoli, da se poigrava z iskrenemi čustvi ...
Film je gledalce popolnoma posrkal
Ni komentarjev:
Objavite komentar