Ob koncu vsekega obdobja radi delamo zaključke ...
Dopolnilni pouk slovenščine je v krajih, kjer sem učila (Banjaluka, Prijedor, Slatina, Teslić), zagotovo dobil še kakšnega slušatelja več. Vsekakor vzpodbudno za moje nadaljevalce in slovenščino nasploh.
Banjaluka me je navdušila tudi kot mesto, kjer se da polno živeti - tako v družabnem, kulturnem kot športnem smislu. S predsodki, s katerimi sem se srečevala ob odločitvi za novo službo, češ da še "tam dol" vedno divja vojna, da je vse skupaj še vedno kakšnih 100 let za Evropo, so se popolnoma razblinili. Ljudje so kot pri nas - eni prijazni, drugi manj, vsekakor pa je v njih začutiti več srčnosti, odprtosti, zaupljivosti in nezaigranega zadovoljstva kot pri nas. Kar večkrat sem doživela, da so mi dali v pekarni, pri šivilji, pri frizerju, če nisem imela drobiža ali mark pri sebi, storitev kar na zaupanje, kar me je spomnilo na našo dobro slivniško Anko, kjer se to še tudi lahko zgodi. Se pravi ta odnos človek proti človeku in ne le človek kot del sistema proti drugemu ...
Banjaluka z enega od okoliških hribov
No, to, da so avtu po celi desni strani in na haubi naredili ris, pa to, da sem v zadnjega pol leta naletela na skrajno destruktiven odnos do svojega dela pri prijedorski predsednici, je moji bosanski izkušnji dalo malo grenkega priokusa. V prvem lahko rečem le jebiga, saj tako rabim nov avto
J
, v drugem pa velika šola za pravočasno umikanje v bitkah, kjer se dela le na argumentu moči. Juhuhu!!!
Evo, pa izbrala sem svojih 5 najljubših srbskih besed - očitno me š-ji in podobne močne črke kot č, ž privlačijo + seveda razne zanimive besede za stvari:
- mašta (domišljija)
- čežnja (hrepenenje)
- ljubičica (vijolica)
- visi baba (zvonček)
- snježko belić (sneženi mož)
Hu, pa
Ivica i Marica za Janka in Metko sta me tudi nasmejala.
Potem pa še razni slovenski neologizmi, mišljene po srbsko, med katerimi je zagotovo tvorjenka
dolgočasen za človeka, ki dolgo živi.
J
Zdaj pe le še novim življenjskim sladkostim nasproti - SPET DOMA!
