Spati kot ...

Lepši del mojega trenutnega posla je ravno to poigravanje z jezikoma, ki sta si sicer dosti različna, a podobna ravno toliko, da se nasmejiš ...

V soboto smo se srečali z besedami iti v pokoj, pokojnina, upokojonec - in so se učenci nezimerno zabavali, ko so razmišljali o slovenščini po srbsko: pri njih pokoj namreč povezujejo samo z večnim pokojem - smrtjo. In potem so razpredali, če ni pokoj (po slovensko) pravzaprav res že pokoj (po srbsko)ali vsaj priprava nanj ... Kakorkoli - potem pa je sledila še samo izjava ene učenke: no ja, pa saj smo Bosanci edini narod na svetu, ki ne reče, da nekdo spi kot otrok ali beba, ampak da spi kot zaklan. In sem jo potolažila, da pa v slovenščini spimo kot ubiti.

Sindrom šumeče tablete

Prav zanimivo je, kako tu dol srečujem zdaj tudi naše ljudi. In celo zelo naše. Gregor Kovač s Planine je odprl enoto svojega podjetja V&D zlato tudi v Banjaluki. Jaz in ekonomija si sicer nisva ravno blizu in tudi Gregorjev posel me ne nagovori. Mi je pa včeraj Gregor odkril eno zanimivo lastnost ljudi in njihovo oznako - ljudje, ki se zelo hitro navdušijo za neko stvar, ki se jim zdi v trenutku vse mogoče, ker vidijo pred sabo le cilj, manj pa jih navdušuje pot oz. jih ta niti ne zanima, "bolehajo" za sindromom šumeče tablete. Hudo dobra oznaka, ker jih je kar nekaj tudi tudi izven ekonomskih vrst. J